Preverjanje
Uporabljamo enega ali več od naslednjih načinov preverjanja:
- domače naloge; učitelj preveri znanje s pregledom le-teh,
- krajše pisne naloge – pisne miniature; učitelj preveri znanje s pregledom le-teh,
- delo v dvojicah; učitelj preveri znanje s sprotnim spremljanjem dela dijakov,
- delo v skupinah; učitelj preveri znanje s sprotnim spremljanjem dela dijakov,
- samostojno delo; dijaki pri pouku samostojno rešujejo naloge v šoli, eden od dijakov vzporedno ali naknadno rešuje nalogo na tablo, učitelj preveri znanje s sprotnim spremljanjem dela dijakov.
Učitelj seznani dijake o stanju znanja pri preverjanju, po potrebi določi način izboljševanja znanja in prestavi rok pisnega ocenjevanja.
Pisno ocenjevanje
Vse rešitve naloge morajo biti točkovane, točkuje se pravilnost postopka, delne rezultate in končni rezultat. Dijaki morajo biti seznanjeni s točkovno vrednostjo nalog že pred pisanjem.Na vsakem testu mora biti točkovnik in seznam dovoljenih pripomočkov.
- V ocenjenem izdelku morajo biti zapisane točke, ki sledijo pravilnemu poteku rešitve.
- Dijakom je ob vračilu nujno dati napotke za pravilno rešitev, kar učenci izkoristijo pri popolni pisni popravi vsakega pisnega preizkusa znanja.
- V vsakem letniku se piše vsaj 5 ocenjevanj znanja.
KRITERIJ OCENJEVANJA
| Manj kot 50 % točk | 50% ali več in ne več kot 63% | Več ali enako kot 64% in ne več kot 76% | Več ali enako kot 77% in ne več kot 89% | Več ali enako kot 90% |
| Nezadostno (1) | Zadostno (2) | Dobro (3) | Prav dobro (4) | Odlično (5) |
Spodnja meja za posamezno oceno ne sme biti višja, izjemoma je, z ustrezno strokovno utemeljitvijo lahko nižja.
- Če se v pisni preizkus nehote prikrade naloga, ki presega okvir znanja učencev, se tako nalogo izjemoma lahko izključi iz ocenjevanja. Zmanjša se skupno število točk in uporabi gornji kriterij.
Ustno ocenjevanje
- Dijak pri ustnem ocenjevanju dobi praviloma 3 vprašanja . Dijak mora pri reševanju nalog v okviru posameznega vprašanja razlagati potek, če učitelj tako zahteva, oziroma odgovarjati tudi na morebitna učiteljeva podvprašanja, ki se neposredno nanašajo na vprašanje oziroma nalogo.
- Vprašanja naj bodo primerna za ustno ocenjevanje, po dolžini reševanja in odgovarjanja pa taka, da je ocenjevanje moč zaključiti v največ 20 minutah.
- Učitelj je učencu dolžan razložiti, utemeljiti oceno, posebej ga mora opozoriti na pomanjkljivosti v znanju.
- Dijak pridobi vsaj eno ustno oceno v šolskem letu.
Ocenjevanje domačih nalog
- Učitelj lahko določi način, kako bo vsem dijakom enkrat ali večkrat letno ocenil domače naloge. O tem mora dijake obvestiti najkasneje na začetku ocenjevalnega obdobja. Oceni lahko samo domače naloge, ki jih je dal po tem obvestilu.
- Pri ocenjevanju domačih nalog se učitelj drži pravil, ki veljajo za pisno ocenjevanje v tem pravilniku.
Pogoji za nezadostno oceno na koncu ocenjevalnega obdobja
Dijak je ob koncu ocenjevalnega obdobja ocenjen z nezadostno oceno, če ni pridobil pozitivne ocenjene pri vseh pisnih ocenjevanjih znanj oziroma, če negativne ocene ni popravil.
Pogoji za neocenjeno na koncu ocenjevalnega obdobja
Dijak je ob koncu ocenjevalnega obdobja ni ocenjen, če ni pridobil pozitivne ocenjene pri vseh pisnih ocenjevanjih znanj.
Popravljanje nezadostne ocene na koncu ocenjevalnega obdobja
- Učitelj mora najkasneje decembra 2011 dijake seznaniti, kako poteka popravljanje nezadostne ocene. Ob zaključevanju ocen mora vsem dijakom, ki so ocenjeni negativno ali neocenjeni razložiti, kako potekajo izpiti.
- Učitelj se odloči ali bo dijak popravljal celotno ocenjevalno obdobje ali le posamezen del snovi. Vendar pa ta ocena ne nadomesti vseh ocen pridobljenih v ocenjevalnem obdobju, ampak se pri zaključevanju na koncu leta upošteva kot ena izmed vseh pridobljenih ocen.
- Dijak po koncu ocenjevalnega obdobja popravlja nezadostno oceno enkrat v roku 2 – 3 tednov po začetku naslednjega ocenjevalnega obdobja.
Popravljanje neocenjenega ocenjevalnega obdobja
- Učitelj mora najkasneje decembra 2011 dijake seznaniti, kako poteka popravljanje ocene. Ob zaključevanju ocen mora vsem dijakom, ki so ocenjeni negativno ali neocenjeni razložiti, kako potekajo izpiti.
- Učitelj se odloči ali bo dijak popravljal celotno ocenjevalno obdobje ali le snov pri kateri ni bil ocenjen. Vendar pa ta ocena ne nadomesti vseh ocen pridobljenih v ocenjevalnem obdobju, ampak se pri zaključevanju na koncu leta upošteva kot ena izmed vseh pridobljenih ocen.
- Dijak po koncu ocenjevalnega obdobja popravlja oceno enkrat v roku 2 – 3 tednov po začetku naslednjega ocenjevalnega obdobja.
Izpiti
- Pisni del izpita se ocenjuje po enakih postopkih in lestvici, kot je že navedeno pri pisnem ocenjevanju.
- Ustni del izpita obsega 3 vprašanja kot pri ustnem ocenjevanju. Tudi ocenjuje se ga po enaki lestvici, kot je že navedeno pri ustnem ocenjevanju.
- Skupna ocena se določi tako, da je delež pisnega dela izpita prinaša 70% , delež ustnega dela izpita pa 30% ocene. Lestvica za določanje končne ocene je enaka lestvici, kot je že navedeno pri pisnem ocenjevanju. Mateja Jan, Bernarda Radoš, Dragica Šteh, Matko Peteh
Ivančna Gorica, september 2011 Matematični aktiv:
