Izmenjava med Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, matično šolo OŠ Stična z njenimi podružnicami in Realno šolo Hirschaid
Letos mineva že 16 let partnerskega sodelovanja med Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica in Realno šolo iz Hirschaida. Bila sem prisotna na tem svečanem dogodku v Hirschaidu, ko je bilo sklenjeno, da se bomo vsako leto srečevali in aktivno sodelovali na izobraževalnem področju, enkrat v Sloveniji in drugič v Nemčiji. V teh letih se je izmenjave udeležilo veliko število dijakov in tudi profesorjev spremljevalcev. Zadnja leta se je izmenjava “pomladila” z učenci Osnovne šole Stična in podružničnih šol s profesorjem Igorjem Rajnerjem, s katerim predano vodiva projekt že vrsto let. Tudi na nemški strani je izmenjava doživljala vrsto kadrovskih sprememb, srce in duša projekta pa ostaja njihova v Slovenijo zaljubljena učiteljica, ki ima ob sebi tudi novo mlajšo pomoč.
Na letošnji pomladni izmenjavi od 4. do 8. aprila je sodelovalo 7 dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča, 12 učencev matične Osnovne šole Stična ter 20 učencev iz Hirschaida. Spremljala sta jih učitelja ga. Regine Störchle Pook in g. Ralph Kohler.
Dejavnosti so potekale na OŠ Stična in na SŠJJ Ivančna Gorica.
Podati se v nekaj neznanega predstavlja običajno velik izziv. Nekateri dijaki so že poznali svoje partnerje od jeseni, večina gostov je bila na novo. Spoznavali smo se preko zabavnih spoznavnih iger in tudi povsod, kamor nas je vodila pot, ves čas izmenjave.
Obiskala nas je predsednica Nemške gospodarske zbornice ga. Rantzen, ki je že navduševala šestošolce z nemščino. Pridružila se ji študentka mednarodnih odnosov Manca Pirc kot primer dobre prakse. Pogovarjali smo se o pomembnosti in prednostih učenja tujih jezikov, saj nam odpirajo vrata v svet.
Z obiskom smo se zahvalili županu Občine Ivančna Gorica, g. Dušanu Strnadu, ki nam je s filmom v nemškem jeziku prikazal, kako prijetno in domače se lahko človek počuti doma.
Navdušil nas je šolski muzej na Muljavi, kjer smo skupaj učiteljicami tamkajšnje podružnične šole, ga. Antonijo Sever, ga. Matejo Jere Grmek in ga. Majo Sever ter otrok gledališke skupine doživeli pouk pred 100 leti. Aktivno smo sodelovali, s prekrižanimi rokami na hrbtu, brez mobitelov in v popolni tišini. Odgovarjali smo le, ko smo bili vprašani. S tresočim glasom in kančkom strahu pred strogima učiteljicama, ki pa sta znali tudi peti in se celo nasmehniti… In kdor poje, slabo ne misli. Iz muzejske učilnice je donela slovenska pesem.
Našim prijateljem smo istega dne ponosno pokazali prelepo slovensko prestolnico Ljubljano. Z Ljubljanskega gradu pa smo lahko uživali razgled na mestom in Kamniškimi Alpami, ki so se nam zdele tako blizu, da bi se jih skoraj lahko dotaknili.
Naslednji dan nas je pot vodila na Kras. V angleščini smo imeli vodeni ogled kobilarne Lipica. Navdušenost nad elegantnimi in mogočnimi konji niso mogli skriti niti tisti nesrečniki z alergijo. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo se z velikimi pričakovanji odpravili naprej proti morju. Presenetila nas je neobičajna megla, ki pa nam ni pokvarila odličnega razpoloženja. Veliko informacij so slovenski dijaki in učenci podali že na avtobusu, nekaj na Tartinijevem trgu. Izkazali so se kot odlični vodiči. Po ogledu Pirana je bil že čas za kosilo, po kosilu pa smo se sprehodili do Portoroža, si privoščili ob obali počitek in super dober sladoled. Morje je goste povsem prevzelo. Zavihali so hlače in čofotali v mrzlem morju. Tudi mivka vsepovsod in mokre hlače jih niso motile. Res lep zaključek dneva in že načrti za naprej …
V četrtek dopoldne smo s fotografijami izdelovali plakate za vse udeležene šole, pisali komentarje ter zapisali vtise in spomine na skupaj preživete dneve. Popoldne pa je bilo namenjeno prostemu času in skupnim aktivnostim s partnerjem v izmenjavi in njegovo družino.
In če bi zbirali vtise ob slovesu gostov, bi zagotovo imeli zapisanega še veliko lepega.
V petek zjutraj smo se poslovili od naših prijateljev in si obljubili, da se vidimo v jeseni v Hirschaidu, medtem pa bomo negovali naša na novo sklenjena prijateljstva, si pošiljali maile, telefonska sporočila in se morda celo med počitnicami obiskali.
Avtobus je odpeljal prijatelje daleč stran onkraj meja, učitelji in učenci pa smo se vrnili v šolske kopi, navdušeni nad novo izkušnjo, novimi poznanstvi in prijatelji. Vse to in še več bo ostalo zapisano nekje v nas in v tem časopisu. Izmed vseh lepih misli mi je bila najbolj všeč izjava dijaka, ki je rekel sošolcem: ” Če bi mogel zavrteti kolo časa nazaj, bi se še enkrat z velikim veseljem odločil za sodelovanje na izmenjavi. Splačalo se je. Pametna odločitev! Super izkušnja!”
Za uspešno izvedbo izmenjave se zahvaljujem vsem sponzorjem projekta: Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Osnovni šoli Stična, Turistični agenciji Palma ter Občini Ivančna Gorica.
Iskrena hvala vsem sodelujočim učencem in staršem dijakov, ki so bili pripravljeni sprejeti nemške učence na svoje domove. Počutili so se več kot odlično, za kar se tudi oni iz srca zahvaljujejo in bodo tudi zato ohranili Slovenijo v nepozabnem spominu.
Marija Majzelj-Oven, prof. nemščine in koordinatorica izmenjave za Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica.

[nggallery id=73]

(Skupno 284 obiskov, današnjih obiskov: 1)