Dijaki 2. letnika programa gimnazija so imeli 16. aprila 2009 projektni dan z naslovom Josip Jurčič in njegov čas. Spoznavali so drugo polovico 19. stoletja z literarnega, zgodovinskega, ekonomskega in sociološkega vidika, pri športni vzgoji pa so opravili tudi pohod po Jurčičevi poti.
Za mnenje o projektnem dnevu smo jih povprašali 18. aprila, razen dijakov 2. a-oddelka, ki so bili v tem času v šoli v naravi.
Kaj menijo o projektnem dnevu?
Dijaki so bili večinoma zadovoljni. Tisti, ki so izrazili zadovoljstvo, so bili navdušeni predvsem nad tem, kako je mogoče neko obdobje osvetliti in spoznati z več strani; z literarnega, zgodovinskega, ekonomskega in sociološkega vidika. Medpredmetno povezovanje se jim je zdelo zelo koristno, ker se sicer znanje razdrobi, sami pa ga tudi ne povezujejo in povežejo dovolj. Ugotovili so, da “imajo predmeti veliko skupnih lastnosti”. Želijo si, da bi projektni dan ponovili, a s kako drugo tematiko.
Tiste dijake, ki so bili deloma zadovoljni, je motilo predvsem to, da so imeli kar sedem ur, pri katerih so morali precej intenzivno sodelovati, na koncu pa so pisali še nalogo esejskega tipa, kar se jim je zdelo naporno. Poleg tega bi rabili tudi več časa, da bi lahko izdelek bolje oblikovali. Večini teh dijakov se je zdelo sedem ur intenzivnega dela preveč, predlagali so pisanje izdelka naslednji dan.
Dijakov, ki bi bili izrazito nezadovoljni, ni bilo, nekaterim pa se je zdel predolg in seveda dolgočasen. Predlagali so, da bi vključili še kak predmet.
Najbolj všeč sta jim bila sociologija in ekonomija, teh predmetov (še) nimajo v učnem načrtu.
