Srednja šola Josipa Jurčiča je bila ustanovljena leta 6. 9. 1945 kot “Mešana nižja nepopolna gimnazija”. Pouk se je pričel 5. 11. 1945 na različnih lokacijah, leta 1946 pa je gimnazija začela s poukom v stiškem samostanu. Šola je imela 7 oddelkov v štirih letnikih. 19. 6. 1950 se je šola preobrazila v višjo gimnazijo. Gimnazija Stična je imela v šolskem letu 1950/51 osem oddelkov nižje in dva oddelka višje gimnazije s 377 dijaki. Leta 1955 je prvi osmi razred opravil maturo.

Po šolski reformi 1958 je Gimnazija Stična obdržala le 4 višje razrede, nižji razredi pa so postali del osnovne šole. V šolskem letu 1958/59 je imela gimnazija 4 razrede s 97 dijaki in 6 učiteljev.

Sledila so težka leta prizadevanj za obstoj. Leta 1960 je Izvršni svet LRS sprejel sklep o postopnem ukinjanju Gimnazije Stična, v šolskem letu 1960/61 ni bilo vpisa v prvi letnik, ustanovljena je bila Srednja kmetijska šola z 29 dijaki. S 1. 6. 1961 je ustanoviteljske pravice in dolžnosti do gimnazije prevzela Občina Grosuplje. Septembra 1963 je bila gimnazija pogojno verificirana, 23. 11. 1966 pa v celoti. V istem letu je Republiški sekretariat za kulturo SRS spet izdal odločbo, da mora gimnazija ukiniti paralelke.

Leta 1970 je gimnazija dobila ime po pisatelju Josipu Jurčiču in razglasila dan njegovega rojstva, 4. marec, za dan šole. V šolskem letu je gimnazija prešla na petdnevni delovni teden in spet odprla paralelke, naslednje leto pa v celoti uvedla kabinetni pouk.

Ob občinskem prazniku leta 1979 je Gimnazija Josipa Jurčiča dobila najvišje občinsko priznanje – Adamičevo nagrado. Lahko rečemo, da se je s tem šola končno trdneje zasidrala v svoje okolje. Šolski prostori v stavbi samostana so postajali pretesni in neprimerni za sodoben pouk, zato se je občina Grosuplje leta 1980 odločila za gradnjo sodobnega šolskega centra med Ivančno Gorico in Stično.

Z uvedbo usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1981/82 se je pouk začel v novem šolskem centru Josipa Jurčiča. Šola je namesto gimnazije pridobila družboslovni program, poleg tega pa najprej še program strojništvo in nato program ekonomski tehnik. Junija 1984 je šolanje zaključila »zadnja« – 29. generacija gimnazijskih maturantov.

Leta 1991 je bil ukinjen program strojništvo, šola je ob reformi srednjega šolstva spet pridobila program splošna gimnazija (2 oddelka), ohranila program ekonomski tehnik, hkrati pa smo pridobili dislokacijo oddelka Srednje trgovske šole iz Ljubljane – program trgovec. Doživeli smo še nekaj organizacijskih sprememb in reorganizacij, na srečo brez večjih pretresov.

Po 24 letih skupnega življenja z Osnovno šolo Stična pod streho šolskega centra smo se v šolskem letu 2003/2004 končno poslovili od dvoizmenskega pouka. Osnovna šola se je preselila v novo sosednjo stavbo, srednja šola pa je pridobila za svojo dejavnost celotno stavbo šolskega centra in s tem idealne pogoje za svoje delovanje.

V šolskem letu 2008/09 smo izšolali zadnjo generacijo trgovcev, posledično pa v šolskem letu 2010/11 še zadnjo generacijo ekonomskega tehnika PTI. Ministrstvo za šolstvo in šport je v šolskem letu 2011/12 omejilo izvajanje maturitetnega tečaja tako da v šolskem letu 2011/12 na šoli izvajamo dva programa.

Upad dijakov in množica kadrovskih težav, ki jih je to prineslo, nam nista vzela energije in volje za dobro delo. Šolski uspeh se nam vsa leta povečuje, v obeh programih skupaj je uspeh zrasel na skoraj 95 %, v gimnaziji pa je krepko višji, tudi 99,3 odstoten v š.l. 2018/19. in ob tem tudi na obeh maturah  običajno dosegamo 100 % uspeh, le izjemoma kdaj ni uspešen eden oziroma največ dva kandidata. In ponosni smo, da ohranjamo tudi visoko kvaliteto znanja naših maturantov. Od 62 zlatih maturantov splošne mature jih je 36 iz zadnjega desetletja in 14 od 34 zlatih maturantov poklicne mature.

Zaradi gospodarnosti poslovanja smo Vrtcu Ivančna Gorica odstopili 6 učilnic za dejavnost predšolske vzgoje, pogosto gostimo 2 do 4 razrede osnovnošolskih učencev OŠ Stična, ki  jih pesti prostorska stiska. V popoldanskem času že desetletje prostore šole dajemo v uporabo Glasbeni šoli Grosuplje, enota Ivančna Gorica. Okoliškim športnim društvom oddajamo v popoldanskem in večernem času v najem športno dvorano. V šolski stavbi imamo tudi enoto fizioterapije ZD Ivančna Gorica. Na ta način skrbimo za dobro izkoriščenost stavbe, najemniki pa s pokrivanjem obratovalnih stroškov pomagajo pri vzdržnosti šolskega proračuna. Jasno pa je, da brez znatnih dodatnih sredstev, ki nam jih namenja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, šola ne bi mogla poslovati. Samo dvig števila dijakov bi za nas pomenil finančno osamosvojitev. Žal naši poskusi, da bi pridobili kakšen dodaten program vzgojitelj predšolskih otrok, športni oddelek gimnazije, vrnitev maturitetnega tečaja, program kovinarstva v dualnem sistemu) niso bili uspešni.

Ker zadnja tri šolska leta število dijakov spet počasi povečuje, upamo da prihajajo za šolo boljši časi. V šolskem letu 2019/20 imamo že 245 dijakov sicer še vedno le v 11 oddelkih, a že naslednje šolsko leto jih z gotovostjo pričakujemo vsaj 12. Prepričani smo, da se bo v naslednjih letih število dijakov povečalo vsaj na 400, saj se generacije devetošolcev večajo in očitno tudi vpis v našo šolo, zato z optimizmom in nezmanjšano delovno vnemo začenjamo osmo desetletje naše šole.

V 70-letni zgodovini šole se je nabralo mnogo dogodkov, precej lepih, nekaj tudi grenkih spominov, predvsem pa nepregledna množica uspehov delavcev šole in naših dijakov, ki so družno poskrbeli, da smo obstali, a ne samo to, temveč smo tudi častno in uspešno opravili svoje poslanstvo.
To nenazadnje potrjujejo številni naši nekdanji dijaki, ki so se še posebej uveljavili:

  • politiki: Valentina Tomlje, Janez Janša,
  • visoki državni uradniki: dr. Rado Genorio, Jože Novak, Tomaž Vesel,
  • novinarji: Božo Kovač, Lado Ambrožič, Meta Roglič, Edvard Žitnik, Darja Groznik, Tomaž Bukovec, Marinka Marinčič Jevnikar, Valentin (Zdravko) Areh, Dejan Cirkvenčič, Uroš Slak, Meta Černoga, Barbara Pance, Petra (Bahorič) Medved, Marjana Grčman, Anže Božič, Ksenja Hočevar, Anamarija (Ficko) Krese …
  • dramski igralci in režiserji: Mitja Novljan, Miha Tozon, Vesna Pernarčič, Jana Zupančič, Tomislav Tomšič, Nejc Čampelj, Klemen Janežič
  • vrhunski športniki: Miha Zarabec, Klemen Ferlin, Sebastjan Skube, Staš Skube, Anže Ratajec …
  • zdravniki: dr. Jože Lokar, Ana Praznik, Janez Zupančič, Meta Čampa, Davorin Kastelic, Darinka (Vidmar) Strmole, Katarina Vukelič, Simona Žitnik, dr. Jože Pižem, Eva Bahor, Janja Omejec Strnad,  Aljaž Levstek …
  • zobozdravniki: Jana Jevnikar, Jure Gačnik, Jožica Jevnikar, Anita Palamar, Alja Barbič, Franci Hočevar
  • visoki cerkveni dostojanstveniki: dr. Anton Nadrah, stiški opat, mons. Jože Kastelic, dr. Anton Jamnik, ljubljanski pom. škof, dr. Roman Globokar …
  • in še mnogi drugi ugledni znanstveniki, profesorji, pravniki, gospodarstveniki…

Upamo, da nam bo v prihodnosti uspelo ohraniti in še nadgraditi delo mnogih generacij zaslužnih profesorjev in dijakov.

(Skupno 1.050 obiskov, današnjih obiskov: 12)