Medpredmetna povezava likovne umetnosti in angleščine na SŠ Josipa Jurčiča

Živimo v času, ko po svetu poteka največ oboroženih spopadov po letu 1945. V letu 2020 je v državah, ki so jih prizadeli nasilni konflikti in vojne, živelo približno dve milijardi ljudi. Posledično se povečujejo tudi prisilne razselitve ljudi. Pregnanih s svojih domov je tako že rekordnih 100 milijonov. Človeško trpljenje in škoda naravi sta neizmerna. Vojne uničujejo družbeno tkivo, ki nas drži skupaj, posledice pa občutijo še številne prihodnje generacije.

Po dveh desetletjih se vojna ponovno odvija na ozemlju Evrope, kar je za Evropejce še posebej pretresljivo. Toda številne evropske države so posredno in neposredno udeležene v oboroženih spopadih po svetu. Sedem evropskih držav izvozi malo manj kot polovico svetovnega orožja, med njimi so največje proizvajalke Rusija, Francija in Nemčija. V zadnjih sedmih letih pa se Evropa sooča tudi z neposrednimi posledicami vojn in konfliktov, s prihodom številnih razseljenih in pregnanih ljudi z Bližnjega vzhoda, Afrike in južne Azije, ki bežijo z opustošenih območij ali pa imajo dovolj neprestanih oboroženih konfliktov, nasilja, pomanjkanja in brezperspektivnosti in si želijo miru in varnosti.

Na drugi strani so vojne zgodbe v filmih, računalniških igricah in knjigah pogosto predstavljene kot velike pustolovščine, v katerih so junaki bojevniki, vojne pa se odvijajo zaradi slave. Fantje z udeležbo v oboroženem spopadu “postanejo moški”. Sovražnika je enostavno opredeliti, vojaki pa se domov vrnejo kot junaki. Vojna je tako predstavljena kot nekaj običajnega, oborožen spopad pa kot nekaj plemenitega.

Tudi zgodovinopisje je polno kraljev, vladarjev, papežev in aristokratov ter njihovih vojn, medtem ko je življenje in delo slehernikov pogosto zapostavljeno. Čeprav se vojno po Hobbesovo razume kot stanje, ki je del človeštva že od vekomaj, kot “naravno stanje”, arheološke ter zgodovinske raziskave temu ne pritrjujejo. Nasprotno, velik del človeških skupnosti v zgodovini je živel brez totalnih uničujočih spopadov. Spori med različnimi skupnostmi so se reševali s pogajanji, precej razširjene pa so bile tudi ritualne oblike bojevanja med posamezniki, ki so bolj spominjale na ples kot na bitko. Vojne so se pogosto odvijale med pripadniki bojevniških slojev in niso vključevale pobijanja in razseljevanja civilnega prebivalstva ter uničevanja vasi, mest, poljščin, živine in nevojaške infrastrukture.

A slavljenje vojn skozi zgodovinopisje, poezijo in epiko nam je v preteklih tisočletjih vsadilo idejo vojne kot nečesa neizbežnega, normalnega, pogosto celo zaželenega. Vojna je polje, na katerem dosežemo večno slavo, sklenemo najgloblja prijateljstva z drugimi moškimi, kjer izpolnimo herojske prerokbe.

Na žalost je realnost precej daleč od tega. Stalnica vojaških spopadov je, da najbolj prizadenejo najrevnejše in najranljivejše, premožni pa v vojni bogatijo. Povzročajo neizmerno uničenje ljudi in njihovih življenjskih razmer, kot tudi planeta. Razvoj vojaške tehnologije je svet v 20. stoletju pripeljal celo tako daleč, da sta imeli dve vojaški velesili – Združene države Amerike in Sovjetska zveza – tako močno orožje, da bi lahko nekajkratno uničili celoten svet (vzajemna zagotovitev uničenja).

Vojna je zelo kompleksna tema, h kateri lahko pristopimo prek mnogih vidikov obravnave. Na Srednji šoli Josipa Jurčiča smo si za izhodišče medpredmetne povezave med likovno vzgojo in angleščino / španščino izbrali Picassovo sliko Guernica, z vsemi simboli, ki se v njej pojavijo in s katerimi je genij 20. stoletja poskušal opozarjati na vse, ki v vojni trpijo.

 Pablo Picasso, Guernica (1937)

Napadi na civilno prebivalstvo, ki so jih vojaški poveljniki vzeli za legitimne tarče napadov, nam dajo misliti, da je osnovni cilj združene Evrope ohraniti mir.

Tako smo se preizkusili v ustvarjanju novih simbolov, ki opozarjajo na grozote vojne in kličejo k miru, ki bi ga radi ohranili tudi v prihodnje.

Vsak od nas je kamenček v mozaiku prihodnosti, ki nas kliče k razumu in poziva k miru. Morda pa bo kdo tudi ‘novi Picasso’?

     skupinski izdelki dijakov 1. letnika SŠ Josipa Jurčiča

(Skupno 130 obiskov, današnjih obiskov: 1)