Ob zaključku Jurčičevega leta smo na povabilo in v organizaciji zavoda Prijetno domače pripravili okroglo mizo ob zaključku Jurčičevega leta.
Sodelovali so gostje: dr. Urška Perenič, ddr. Igor Grdina, Maruša Pušnik, Damijan Stepančič, dr. Mihael Glavan, Ivan Sivec in Dragica Šteh.
Okroglo mizo sva vodila Lea Kastelic in Igor Gruden, učitelja na Srednji šoli Josipa Jurčiča. Z interpretacijo del v povezavi z Jurčičem so pogovor oplemenitili tudi naši dijaki.
Gostje so odgovarjali na vprašanja o Jurčičevem boju za slovenski jezik, zavzemanju za zedinjenje in pravice slovenskega naroda, o njegovem nespornem pomenu za slovensko novinarstvo, saj je kot časnikar in urednik »branil čast in pravico svojega naroda ter jezika«.
Pogovarjali smo se o sedanjem lokalnem razumevanju dela Josipa Jurčiča, možnostih za nadgradnjo pomena le-tega pri mladih in tudi malo manj mladih. Kako vse to početi v današnjem času, kje in za koga.
Nekaj smo rekli tudi o »Jurčičevih« ženskah. O njegovih nesrečnih ljubeznih, neizpolnjenih željah, nedosegljivosti njegovih »izvoljenk« in o možnih razlogih za to: predanost delu ali zgolj nižji družbeni stan. Pri tem smo omenili seveda tudi lastnosti in usode njegovih knjižnih junakinj: neodvisnost, »odpadništvo« in seksualnost Lepe Vide, pa tudi zmago ljubezni, npr. v Sosedovem sinu in hrepenenje, pravičnost ter samozavest Veronike Deseniške.
Izpostavili smo Jurčičevo kritično in satirično obravnavo družbe, zlasti v Kozlovski sodbi, primerjali današnje družbeno dogajanje z ravno tako prelomnimi časi v 2. polovici 19. stoletja, analizirali Jurčiča kot »zglednega domoljuba in političnega prvoboritelja«, saj je bil tedanjim konservativnim, tudi »nemškim« krogom trn v peti, včasih preveč oster, »strasten prenapetež«. Se zgodovina ponavlja? Kot tragedija ali farsa? Ali oboje? Kdo smo novodobni Jurčiči?
Z gosti smo se pogovarjali tudi o ilustratorsko-literarni navezavi. S sodelovanjem avtorja dr. Mihaela Glavana in ilustratorja Damijana Stepančiča je nastalo delo Naš Jurčič. Izpostavili smo, da je izziv ilustrirati vse, kar se dotika ljudskega izročila. Pomemben poudarek je, da likovna zgodba poteka vzporedno z Jurčičevo življenjsko zgodbo. Za ilustratorski navdih pa so poskrbeli ljudje, okolje in celotna »paleta čudaških karakterjev in desetih bratov«.
Knjiga Naš Jurčič je poskus celovite predstavitve Jurčičevega življenja, ustvarjalnega in politično-novinarskega dela. Jurčič je sredi nemškega Maribora izjemno poudarjal jezikovno ozaveščenost – bistvo slovenstva je jezik. To pa je bila ves čas rdeča nit Slovenskega naroda. Dotaknili smo se tudi velike slovesnosti na Muljavi leto po Jurčičevi smrti. V duhovni zavesti tistega časa je Jurčič pomenil izredno veliko.
Poudarili smo tudi dejstva, da je Jurčič izhajal iz ljudstva, živel med ljudmi in vedel, kako pisati. Vsako pisanje pa je seveda tudi osebni podpis. Jurčič je čutil, da mora narediti nekaj za svoj narod.
V zaključnem delu pa smo se pogovarjali o aktualizaciji Josipa Jurčiča in o tem, da je bil vplivnež svojega časa. Vrednote pa so tiste, ki povezujejo Jurčičev in današnji čas.
Svoje delo in pogled na Jurčiča nam je predstavil tudi dr. Mihael Glavan. Tako kot vedno, je bil tudi pri tem pogovoru aktiven, pronicljiv in zanimiv sogovornik. Žal pa je bil to njegov zadnji javni nastop. Njegovo pedagoško in strokovno delo je za naše kraje neprecenljivo. Dolga leta je vodil rokopisni oddelek NUK-a in to še posebej nadgradil z dragocenimi prispevki pri ohranjanju naše lokalne kulturne dediščine v domoznanskih publikacijah občine in na drugih področjih svojega bogatega življenjskega opusa. Spominjali se ga bomo s ponosom in zavestjo, da je pomemben del plejade velikih ustvarjalcev v naši občini.
Igor Gruden, Lea Kastelic
In še nekaj foto utrinkov …